Pravila VIR/IJS

PRAVILNIK SINDIKATA VIR/IJS

I.          TEMELJNE DOLOČBE

1.

Sindikat delavcev Instituta “Jožef Stefan” (Sindikat VIR/IJS) je samostojna, demokratična in nestrankarska interesna organizacija, v katero se lahko vključijo vsi zaposleni v zavodu (raziskovalci in drugi delavci Instituta, ki neposredno sodelujejo v raziskovalno/razvojnemu procesu) v okviru Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije (VIR Slovenije), ki uveljavljajo in varujejo svoje ekonomske, socialne, kulturne in druge interese na podlagi dela in iz dela ter iz delovnega razmerja.

Sindikat VIR/IJS je pravna oseba. Sedež Sindikata VIR/IJS je na Jamovi cesti 39 v Ljubljani.

Sindikat VIR/IJS ima svoj žig z napisom, kot je določeno v »Pravilih sindikata VIR/IJS«.

2.

Sindikat VIR/IJS se v skladu s svojimi interesi povezuje z drugimi organizacijami s sindikalnega področja. S tem Pravilnikom je določena organiziranost in delovanje Sindikata VIR/IJS. Ta Pravilnik je usklajen s Pravili in Statutom VIR Slovenije. Statut VIR določa delovanje v primerih, ki niso določeni v členih Pravil ali Pravilnika VIR/IJS.

3.

Pravilnik je skupaj s Pravili najvišji notranji akt Sindikata VIR/IJS. Pravila ter spremembe in dopolnitve sprejema Skupščina ali po potrebi vsi člani sindikata s tajnim (pisnim) glasovanjem, medtem ko spremembe Pravil sprejema Izvršni odbor sindikata s tajnim ali pisnim glasovanjem.

4.

Izrazi član, delavec, kandidat, sindikalni zaupnik, namestnik, podpredsednik in predsednik, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške.

II.        NALOGE SINDIKATA

5.

Delavci bomo preko sindikata:

  • organizirano izražali in usklajevali svoje interese, sprejemali skupen program delovanja in izvajali aktivnosti za njegovo uresničevanje;
  • vplivali na oblikovanje zakonodaje in predpisov, ki zadevajo ekonomske, socialne in druge interese delavcev naših dejavnosti;
  • sklepali kolektivne pogodbe;
  • dosegli, v odvisnosti od zahtevnosti del in nalog in uspešnosti pri njihovem izvajanju, primerjalno enak družbenoekonomski položaj z drugimi zaposlenimi v javnem sektorju;
  • razvijali soodločanje delavcev na vseh področjih dela;
  • zagotavljali varstvo svojih pravic in organizirali njihovo zaščito z vsemi sredstvi sindikalnega delovanja, vključno s stavko;
  • razvijali vzajemnost in solidarnost med člani;
  • podpirali svoj strokovni razvoj;
  • skrbeli za svoje obveščanje in informiranje javnosti;
  • uresničevali druge skupne interese;
  • dajali materialno pomoč članom Sindikata VIR/IJS v primeru  ekonomskih, socialnih in drugih težav.

Sindikat VIR/IJS aktivno deluje pri uveljavljanju čim boljšega vrednotenja znanja, znanosti, raziskovalnega dela in razvojnih aplikacij v okolju.

III.       ČLANSTVO

6.

Članstvo v sindikatu je prostovoljno.

Član sindikata lahko postane vsak delavec, ki je v delovnem razmerju za nedoločen ali določen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom, ali opravlja delo po pogodbi o delu in iz sorodnih dejavnosti ter upokojenec iz teh dejavnosti, če sprejema program in statut sindikata ter podpiše pristopno izjavo.

Članstvo v sindikatu zadržijo člani, ki so začasno izgubili delo ter člani v času porodniškega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka in starševskega dopusta.

Član sindikata prejme člansko izkaznico, s katero uveljavlja članske pravice in ugodnosti.

Članska izkaznica je last sindikata. Delavec jo mora ob prenehanju članstva vrniti sindikalnemu organu, ki mu jo je izdal.

Pravice člana so:

  • da svobodno izraža svoje interese in jih usklajuje z interesi drugih članov;
  • da sodeluje pri oblikovanju, sprejemanju in uresničevanju programa sindikata;
  • da sam aktivno sodeluje v akcijah sindikata v zavodih, na območju in na državni ravni;
  • da voli in je izvoljen v organe sindikata na vseh ravneh njegove organiziranosti in v organe sindikalnih organizacij, v katere se le-ta povezuje, v skladu z akti sindikata;
  • dati pobudo za ugotavljanje odgovornosti članov organov in funkcionarjev sindikata,;
  • varstvo pravic, določenih z zakonom in drugimi predpisi, kolektivnimi pogodbami in pogodbo o zaposlitvi;
  • brezplačna pravna pomoč in zaščita v sporih iz delovnega razmerja v skladu s Pravili o organiziranju in nudenju brezplačne pravne pomoči;
  • izobraževanje in usposabljanje za potrebe sindikalnega dela.

  Ugodnosti člana so:

  • solidarnostna pomoč v primeru izredne socialne ogroženosti v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju solidarnostnih pomoči članom;
  • svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve;
  • možnost posojila pri Delavski hranilnici;
  • popusti pri letovanju in storitvah ter nakupih na podlagi »Kartice ugodnosti ZSSS«;
  • možnost sodelovanja v rekreativni in kulturni dejavnosti, ki jo organizira sindikat,
  • druge ugodnosti, ki jih organizira sindikat in ZSSS.

Dolžnosti člana so:

  • da redno mesečno plačuje sindikalno članarino;
  • da sodeluje v aktivnostih sindikata v zavodu, na območju in na ravni države;
  • da deluje v skladu z določili aktov sindikata;
  • da zastopa in uveljavlja interese članov sindikata in drugih delavcev v organih, v katere je bil na predlog sindikata izvoljen.

Član uveljavlja pravice in ugodnosti v skladu s finančnimi možnostmi sindikata ter izpolnjuje dolžnosti v sindikatu zavoda in v drugih stalnih oblikah sindikalne organiziranosti.

Uresničevanje posameznih pravic, ugodnosti in izpolnjevanje dolžnosti se podrobneje določi v statutarno-izvedbenih aktih.

Članu preneha članstvo v sindikatu:

  • z izstopom na podlagi pisne izjave;
  • s prehodom v drugi sindikat, ki je član ZSSS;
  • s črtanjem, če zaradi neupravičenih razlogov ne plačuje članarine;
  • z izključitvijo, če je: grobo kršil statut, pravilnik ali pravila, deloval v nasprotju s temeljnimi programskimi usmeritvami sindikata, ravnal v škodo sindikalnega premoženja, ali če je drugim članom sindikata preprečeval sodelovanje v stavki, ki jo je organiziral sindikat.

Sklep o sprejemu, črtanju in izključitvi sprejme sindikat zavoda.

Na sklep o črtanju ali izključitvi lahko član vloži pismeno pritožbo na glavni odbor sindikata VIR. Sklep glavnega odbora sindikata o pritožbi je dokončen.

Izključeni član lahko zaprosi za ponovno včlanitev v sindikat po preteku enega leta od sprejema dokončnega sklepa o izključitvi. O ponovnem članstvu odloča glavni odbor sindikata.

Kot pridruženi člani VIR/IJS so lahko vsi zaposleni na IJS v kakršnikoli obliki, tudi če ne plačujejo članarine. Izvršni odbor VIR/IJS določi, katerih aktivnosti se lahko pridruženi člani udeležujejo.

IV. NAČIN DELOVANJA

7.

Sindikat VIR/IJS deluje prvenstveno po načelu dogovarjanja in posvetovanja z delodajalcem in njegovimi predstavniki. Kot osnovo za sodelovanje, po načelu dogovarjanja in posvetovanja, Sindikat VIR/IJS pričakuje in zahteva od delodajalca pravočasno, primerno in točno informiranje.

Sindikat VIR/IJS si pridržuje pravico uporabe vseh zakonitih sredstev za dosego svojih ciljev, kot so razne peticije, javne manifestacije, opozorilna prekinitev dela ter v skrajnem primeru stavka in zapora dostopa v objekte IJS.

Predlog o skrajnem sredstvu poda Izvršilni odbor (IO) Sindikata VIR/IJS v skladu s Pravili o organizaciji in izvedbi stavke VIR Slovenije. O stavki odločajo s tajnim ali javnim glasovanjem vsi člani sindikata VIR/IJS.

Odločitev o stavki je sprejeta, če glasuje zanjo več kot polovica vseh članov VIR/IJS in ob soglasju organov VIR Slovenije. Ko je odločitev o stavki sprejeta, so vsi člani Sindikata VIR/IJS praviloma dolžni sodelovati.

V. ORGANIZACIJA SINDIKATA

8.

ORGANI SINDIKATA

Skupščina / Zbor

Skupščina oz. Zbor članov sindikata VIR/IJS vključuje vse člane in se običajno zbere enkrat letno, volilna seja pa vsake pet let. Na njej se razpravlja o programih, letnih načrtih, sprejema poročila Izvršilnega odbora ter odloča o višini članarine, letnem finančnem načrtu in finančnem poročilu. Člani Izvršilnega in Nadzornega odbora ter sindikalni zaupniki, če jih je več, so izvoljeni in razrešeni na seji.

Kandidature za člane Izvršilnega odbora in sindikalne zaupnike se predlagajo v volilnih enotah, sledi pa izbor s strani Skupščine ali sindikalnih članov. Kandidat mora privoliti v kandidaturo.

Seja je sklepčna z navzočnostjo več kot polovice članov. Če je sklepčna, se odločitve sprejemajo z večino glasov prisotnih članov, sicer pa s podpisovanjem izjav vseh članov Sindikata VIR/IJS. V takem primeru se odločitve sprejmejo z večino podpisanih izjav. Glasovanje je običajno javno, vendar se lahko člani odločijo tudi za tajno glasovanje.

Izvršilni odbor

Izvršilni odbor (IO) Sindikata VIR/IJS je sestavljen iz izvoljenih predstavnikov različnih volilnih enot, ki pokrivajo več področij, kot so oddelki in centri za elektroniko, kemijo in fiziko. IO šteje neparno število članov z glasovalno pravico, med 5 in 15, pri čemer je zastopanost treh področij približno enakomerna (+-1), pri čemer v kvoto po področjih ne šteje predsednik. Strokovni delavec je član IO brez glasovalne pravice. Več kot polovica članov mora biti raziskovalcev. Vsi člani IO morajo aktivno delovati v prid znanosti in razvoja, IJS in zaposlenih in se temu obvežejo s privolitvijo na kandidaturo.

Mandat članov IO traja pet let, z možnostjo ponovne izvolitve, vendar na isti funkciji največ za tri mandate.

Podpredsednika IO izberejo člani IO z javnim ali tajnim glasovanjem.

Predsednik IO je hkrati predsednik Sindikata VIR/IJS in sindikalni zaupnik in zastopa Sindikat VIR/IJS.

IO vodi delovanje Sindikata skladno s Statutom, Pravili, Pravilnikom, programom in sklepi Skupščine ter skrbi za tekoče zadeve. Deluje po pravilniku, ki ga sprejmejo njegovi člani, in ustvarja druge potrebne pravilnike za delovanje sindikata.

IO imenuje blagajnika za vodenje finančne dokumentacije Sindikata, ki ne šteje v kvoto področij.

IO podpira izbor člana Upravnega odbora IJS iz vrst zaposlenih na IJS, običajno izmed svojih članov.

Sklepi IO so veljavni, če jih večina prisotnih članov ali njihovih namestnikov sprejme na sklepčni seji. Seja IO je sklepčna, če je prisotnih več kot polovica članov ali njihovih namestnikov. Seji IO se je možno udeležiti tudi virtualno po odločitvi predsednika.

IO se sestaja najmanj enkrat mesečno. Seja ali sklepanje o eni ali več točkah lahko poteka tudi dopisno in elektronsko.

Predsednik in podpredsednik

Predsednik Sindikata VIR/IJS je izbran izmed kandidatov oz. izvoljenih za predstavnika področij in istočasno opravlja funkcijo predsednika IO VIR/IJS. Ta položaj vključuje zastopanje in predstavljanje Sindikata v interakcijah z drugimi entitetami in posamezniki. Predsednik deluje v skladu s Statutom, Pravili, Pravilnikom, programom Sindikata ter opravlja naloge, ki mu jih zaupata Skupščina in IO. Med njegovimi obveznostmi je tudi priprava dnevnega reda za seje IO in pregledovanje zapisnikov. V njegovi odsotnosti naloge prevzame podpredsednik.

Predsednik Sindikata VIR/IJS zastopa in predstavlja sindikat VIR/IJS.

Mandat tako predsednika kot podpredsednika je omejen na največ dva zaporedna petletna obdobja.

Volitve za predsednika potekajo med vsemi člani Sindikata VIR/IJS s tajnim glasovanjem. V primeru več kandidatov imajo ti možnost javno predstaviti svoje programe pred volitvami. Za predsednika je izvoljen tisti kandidat, ki dobi večino glasov med člani Sindikata VIR/IJS.

Strokovni sodelavec

Strokovni sodelavec med drugim obravnava prošnje članov, rešuje individualne zadeve po navodilih IO, spremlja sindikalne aktivnosti v Sloveniji, informira člane Sindikata in vodi zapisnike sestankov.

Strokovni sodelavec je pridruženi član IO, se udeležuje sestankov, vendar brez glasovalne pravice.

Kandidate za IO in sindikalne zaupnike predlagajo člani na pobudo prejšnjega IO oziroma člani sindikata VIR/IJS iz treh področji IJS. Izvolijo se člani IO, sindikalni zaupniki in izbor podpredsednika in predsednika.

Izbor strokovnega sodelavca se izvede z ločenim volilnim postopkom.

Mandat sindikalnega zaupnika in strokovnega sodelavca traja pet let z možnostjo ponovne izvolitve.

Nadzorni odbor

Nadzorni odbor (NO) Sindikata je sestavljen iz treh članov, ki med seboj izberejo predsednika. Glavna naloga NO je nadzor nad pravilno porabo finančnih sredstev in upravljanjem premoženja Sindikata. O svojih ugotovitvah NO poroča Skupščini Sindikata.

Član NO lahko postane katerikoli zaposleni na IJS, ki ne zaseda funkcije znotraj sindikata. Člane NO izvolijo na tajnih volitvah.

Mandat članov Nadzornega odbora traja štiri leta in je obnovljiv.

9.

Volitve v organe

Volilni postopek za sindikalne zaupnike, člane Izvršilnega odbora (IO) in druge organe sindikata zavoda se šteje za veljavnega, ko glasuje več kot polovica vseh članov sindikata. Za izvolitev mora kandidat prejeti več kot polovico glasov vseh, ki so sodelovali v glasovanju. Kandidati z večjim številom glasov so izvoljeni.

Glasovanje za različne funkcije in organe Sindikata VIR/IJS se lahko izvaja javno ali tajno, možno je tudi elektronsko glasovanje.

V primeru potrebe po nadomestnih volitvah, ki so posledica različnih okoliščin, so izvoljeni člani v organe sindikata imenovani do konca tekočega mandata.

Organi Sindikata VIR/IJS člane obveščajo o svojem delovanju preko različnih oblik obvestil, kot so pošiljanje po pošti, ustna obvestila ali elektronska komunikacija.

VI. FINANČNI VIR ZA DELOVANJE

10.

Financiranje Sindikata VIR/IJS izhaja iz članarin, dotacij in različnih drugih virov. O določitvi višine članarine odloča Skupščina, ki pa ne more biti manjša, kot je določena s Pravilnikom o financiranju in finančno-materialnem poslovanju sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti  Slovenije.

11.

Višina članarine znotraj sindikata VIR in ZSSS je določena s Pravilnikom o financiranju in finančno-materialnem poslovanju. Članarina za člane sindikata VIR znaša 0,6 bruto plače. Zaposleni člani plačujejo članarino v zavodu oz. organizaciji v višini in od osnove iz 6. člena. Obračun in izvršitev nakazila opravi ustrezna služba zavoda oz. organizacije tako, da v skladu s 6. členom obračuna za posameznega člana 0,6 % bruto plače in od tega nakaže 45 % na transakcijski račun (v nadaljnjem besedilu: TRR račun) sindikata zavoda, 55 % pa na TRR račun Delavske hranilnice – sindikat VIR Slovenije.

VII. ODGOVORNOST

12.

Člani Sindikata VIR/IJS nosijo odgovornost za kršitve Statuta, drugih dokumentov Sindikata in odločitev sindikalnih organov.

Možni sankciji za kršitve s strani članov Sindikata VIR/IJS so opomin in izključitev iz sindikata. O teh sankcijah sklepa Izvršilni odbor (IO) v skladu z relevantnimi dokumenti in akti VIR Slovenije.

VIII. PREDHODNE ODLOČBE

13.

Za osnovno ustanovitev Sindikata VIR/IJS je potrebnih vsaj 5 članov. Izvoli se začasnega predsednika in začasnega strokovnega sodelavca.

Za prvo glasovanje v Sindikatu VIR/IJS v roku dveh mesecev po ustanovitvi je potrebno, da se v IO izvoli vsaj po en član iz vsakega izmed treh področij IJS – elektronike, fizike in kemije – ter dodatna dva člana, da je doseženo minimalno pravilo članov IO Sindikata VIR/IJS. V primeru večjega števila kandidatov za IO se lahko število članov IO poveča, kot je določeno v členih tega Pravilnika.

Minimalno število članov Sindikata VIR/IJS mora biti vsaj deset ob prvem glasovanju. Izvede se celovito glasovanje po pravilih VIR/IJS za vse funkcije.

Usklajevanje datumov volitev z VIR je treba izvesti v obdobju desetih let.

IX. KONČNE ODLOČBE

14.

Za nemoteno delovanje Sindikata VIR/IJS je potrebno, da vodstvo Instituta zagotovi potrebne administrativno-tehnične in prostorske pogoje ter prispeva k financiranju dela sindikalnega zaupnika. To mora biti v skladu z veljavnimi zakoni, podzakonskimi predpisi, kolektivnimi pogodbami in v dogovoru med Sindikatom VIR/IJS in vodstvom IJS.

15.

V primeru morebitnih nejasnosti se za pojasnila uporabljajo ustreznimi dokumenti in akti VIR Slovenije.

16.

Pravilnik začne veljati na dan, ko ga na Skupščini sprejmejo s preprosto večino glasov članov Sindikata VIR/IJS. Za sprejetje Pravilnika je potrebna večina glasov od vseh, ki so sodelovali v glasovanju med člani Sindikata.

Pravilnik je bil predstavljen na ustanovnem sestanku Sindikata VIR/IJS 1.2.2024, sprejela ga je  Skupščina VIR/IJS dne x.y.2024.

Začasni predsednik Sindikata VIR/IJS:

Prof. dr. Matjaž Gams

Scroll to top